Po par mesečnem kolebanju, Makedonija – ja, Makedonija – ne, je odločitev padla šele, ko sva zavijala iz parkirišča pred blokom. Resda je daleč in časa (pre)malo, ampak… ja, pejva. In sva šla.
Slavonika se je vlekla kot kurja čreva, rumenih polj oljne repice ni in ni hotelo zmanjkati, mrečes se je vstrajno popal na šajbo, Krosa pa je pogumno dirkala naprej.
Cilj prvega dne je bil Ub, dobrih 50 km oddaljen od Beograda. Luštno mestece, do katerega preko Obrenovca in Piromana vodi rahlo vzvalovana cesta; rojstno mesto fudbalskih legend Dragana Đajića in Dušana Savića, filozofov Branislava Petronijevića in Božidara Kneževića in hometown moje drage bivše sodelavke M.
Po prijetnem čveku, domačih čevapih, rakiji, piti in najboljšem siru ever, smo jo mahnili na ogled mestnih znamenitosti, fensi šmensi barčka in kjutne Maksove pivnice.
Ob svitu smo Maksi pomagali zakleniti vrata, on pa nam je podaril nepoznabni điro di ub. Hvala M4, za lep večer.
No Comments Yet
Zaenkrat še ni komentarjev.
Komentarji RSS TrackBack Identifier URI
Komentiraj
