Jp, še zmir sem živa. Čeprav me ta teden neki lovi. Včer sem z glavo skor razsula šefetovo omaro, na ledeni poti iz službe domov naredila polšpago, dons pa sem se ulegla na (suhe, notranje) stopnice, ko sem s polnim naročjem fotokopij dirkala po štengah. In ker star portugalski pregovor pravi, da je samozavestni umrl od starosti, previdni pa je šel za njegovim pogrebom, me hudičevo mika, da bi jutri ostala doma. Na toplem. Ker te stare kosti niso narejene za trenutne vremenske razmere.
Pogrešam poletje.
No Comments Yet
Zaenkrat še ni komentarjev.
Komentarji RSS TrackBack Identifier URI
Komentiraj
