Toscana (II. del)

Obljuba dela dolg in končno sem našla čas, da napišem nekaj več.

27. aprila sva jo mahnla proti Toskani. Kr tko, na blef. Brez zemljevida, brez rezervacij, brez konkretnega plana. Nekje med Padovo in Bologno sva ugotovila, da v bistvu ne veva čist točno, kje se Toskana sploh začne in da morda ne bi bilo napak kupiti kakšnega zemljevida. Po posvetu in sendviču sva se odločila, da avtocesto  zapustiva pri Cavallini. Naredila sva giro okoli jezera Lago di Bilancino in si ogledala enega od mnogih gradov družine Medici.

Castello Mediceo di Cafaggiolo leži v dolini reke Sieve, cca. 25 kilometrov severno od Firenc. Trdnjava firenške republike, zasnovana v 14. stojetju, je leta 1443 prešla v (za moje pojme zelo grabežljive) roke slavne bankirske družine Medici. Leta 1452 se je Cosimo starejši odločil, da je čas za spremembo. Poklical je eminentnega arhitekta Michelozza; ta je staro dobro trdnjavo preobrazil v eminentno lovsko vilo, ki je postala priljubljeno zbirališče največjih umov italijanske renesanse in najljubša “vikendica” Medicijevih. Parkrat sem prislonila ušesce k stenam, ki bi, če bi znale govoriti, imele kaj povedati. Svašta se je dogajalo; poroke (te organizirajo še danes, ampak ne Medici), rojstva, plesi, zabave, sprejemi, prevare, umori.

Leta 1576 je v gradu živela Eleanora di Toledo. Njen možek, Pietro di Medici se je veselo stepal okrog, zato se je, revca, počutila zapostavljeno. In si je umislila mladega ljubimca, Bernardina Antinorija. Ta pa je ušpičil vraga in pol. V samoobrambi je fental nekega modela, zato ga je Eleanorin tast poslal na Elbo. Ljubezenska pisma, ki jih je vstrajno pošiljal svoje dragi, pa so bila zanjo usodna. Nekega dne, ko je bil slučajno doma, jih je namreč dobil v roke prevarani don Pietro. Pobasal je svoj bleščeči meč in kratkomalo pokončal svojo nezvesto ženičko.

2 Komentarjev

Komentarji RSS TrackBack Identifier URI